»Pozdravljam vse drage ljubitelje kinematografov v Ljubljani.«

»Ljudje v Iranu ne vedo, da sem posnel ta film, niso ga videli – in morda je tako tudi najbolje.«

»Vsak ustvarjalec bi rad govoril o ljudeh, o bolečini, ki jo občutijo. Zgodba, ki jo ustvariš, mora biti človeška, saj to pritegne gledalca.«

»Danes najmočnejši prizor ni na platnu, pač pa na ulicah Irana. Islamska republika preliva kri, da bi upočasnila svoj kolaps.«

»To ni več metafora.«

»Čeprav ne črpaš državnih sredstev, moraš pridobiti ogromno dovoljenj.«

»V trenutku, ko smo mi tukaj, v Iranu država strelja na protestnike, na ulicah pa se brez sramu nadaljuje pokol.«

»Moj film državne podpore nikakor ne bi mogel dobiti, saj gre za teme, ki jih režim ne podpira, zato sem snemal s pomočjo zasebnih sredstev.«

»To ni zgodba. To ni film. To je resničnost, ki jo iz dneva v dan pišejo krogle.«